7 potovanj v letu 2017

 

1.  Malezija. Želel sem obuditi način dolgih potovanj, kakršna sem si privoščil pred stalnim delom v Nanningu – tole, v Malezijo in nazaj, je trajalo en mesec. Ideja je bila prekrižariti »ključne točke« Malezije. Ampak seveda, ključne točke so odvisne od perspektive. Poenostavila sva in se kategorizirala državo pol geografsko, pol po pomenu lokacij: sever Bornea, jug Bornea (oboje »nerazvito«), spodnji turistični del z otoki, pa prestolnica. Rezultat je bil malce mešane narave; izlet na jug Bornea oziroma Kuching nazadnje ni bil preveč posrečen, tudi zaradi prehlada. Mesec dni je v resnici malo časa, pa četudi se zavedaš, da bo šlo za »impresije«. In čeprav so letalski poleti po Maleziji poceni, so prenočišča in poti globje (sploh v džunglo), draga. Najboljši trije utrinki: a.) orangutani in »divje« križarjenje po reki Kinabatangan v Sarawaku. b.) Georgetown in indijska hrana. c.) Thaipusam v Kualu Lumpurju.

2.  Mile (okoli pet dni). Drugič v tem malem mestecu Yunnan province, ki nama je bilo všeč zaradi narave in toplic, in ki se nama je približalo z otvoritvijo hitre železnice. Včasih sva potrebovala cca 15 ur, da prispeva iz Nanninga – zdaj potrebujeva 4 ure. Meni so podobna mesteca raj; bujna narava, narodnostne manjšine, v tem primeru predvsem Hui in Yi. Šla sva na podeželje do ene lokalnih zibelk etnične skupine Hui, in končno sva videla divji in flirtajoči lokalni ples Yijev.

3.  Slovenija (okoli mesec dni). Nadaljujem navado štetja obiska Slovenije med potovanja. Čeprav je bilo tokrat kratko in birokratsko.

4.  Dunaj (okoli tri dni). Najbolj zanimivo mi je bilo primerjati vplive Avstrije na Slovenijo – če drugega ne, arhitekturalno. Ampak priznam, še vedno sem bolj anglofil kot habsburgfil.

5.  Hainan / Changhua (okoli teden dni). Poletne počitnice so trajale praktično tri mesece in imel sem mnogo preveč časa v rokah. Rešitev: tedenski izlet na otok Hainan, na morje. Nenadoma ugotavljam, da se tele lokacije nenehno ponavljajo: odhajava, če le moreva, v Yunnan in na Hainan. Blizu je, in mnogo neodkritega. V Changhua sva bila poprej, a kilometri skoraj neobljudene in relativno čiste – vsaj za Kitajsko – peščene plaže so vedno mamljivi.

6.  Weishan (okoli teden dni). Spet Yunnan. Tokrat stara prestolnica kraljestva Nanzhao. Gore in spet narodnostna manjšina Yi; a tokrat druge podskupine. Kupila sva knjigo o njihovih etničnih kostumih. Lepo mesto, prelepa pokrajina.

7.   Luchun in Sanmeng (okoli teden dni). In spet Yunnan. Lokacija: planine narodnostne manjšine Hani, ki sem jo poprej že obiskal v Yuanyangu in Jiayinu. Toda Luchun je dom drugih podskupin (spet jih je nešteto), in terasasta polja v Sanmengu so med najmanj turističnimi ... večjimi ... kar sem jih videl. Izlet nazadnje ni bil tisto, kar sem si predstavljal; zgrešil sem njihovo lokalno praznovanje novega leta, in priznam, zdaj sem navajen potovati v dvoje. Biti sam je težje. Toda v smislu nabiranja informacij o Yunannu dobro potovanje; in ja, terasasta polja so vedno znova čudovita.