Sanjuesan

Bliža se prvi praznik tega šolskega semestra. Kmalu – konec tega meseca. Gre za posebnost moje avtonomne regije Gvanši, takoimenovani sanjuesan. Dobesedni prevod? »Tri mesec tri«; oziroma, če prevedem malce pravilneje, tretji dan tretjega meseca. Govora je seveda o štetju po lunarnem koledarju – zato letos, šteto po gregorijansko, praznik datumsko prileti šele na konec marca.

 Sanjuesanje v principu stari praznik nekaterih od narodnostnih manjšin Gvanšija; predvsem Džuangov. Ker so stvari glede narodnostnih manjšin precej bolj kompleksne, kot to dajo slutiti imena, praznik praznujejo tudi kdo drug in kje drugje. (Ampak Kitajci so itak izredno navdušeni nad podvajanjem številk ali zlogov. Nič čudnega, da se njihov moderni nakupovalni praznik – pravo merilo sedanjega časa – odvija enajstega enajstega, sicer poimenovan tudi dan samskih.)

 Džuangom je sanjuesan predvsem pomenil njihovo različico kitajskega dneva mrtvih – ali praznika čing ming džje. To je bil torej dan za odhod do grobnice in opravila, posvečena spominom na prednike. Nakupovanje rastlin, ki se jih da uporabiti za obarvanje glutinastega riža, je bilo najverjetneje v praksi tudi tedaj; in še sedaj je. (Zadevi se nazadnje reče wu ge jen se no mi fan – ali glutinasti riž petih barv). Toda sedaj je sanjuesan pretvorjen v neke vrste vsesplošni praznik narodnostnih manjšin te regije. Skorajda vsak kraj, ki ima kaj opravka s staroetnično kulturo, bo organiziral praznovanja. Ples, antifonalno petje (to je tisto petje dveh zborov en drugemu, po možnosti moških ženskam in nazaj, in po možnosti improvizirano), sejmišča – in seveda, saj smo na Kitajskem, veliko hrane. Med vsemi temi kraji najverjetneje prednjači Wuming, od Nanninga oddaljen kakšnih 40 ali 50 kilometrov. Tam je praznovanje najdaljše in najbolj barvito (in najbolj turistično organizirano).

 Kaj bi videli na teh praznovanjih? V Wumingu organizirajo pevske dvoboje, parade, koncerte. Vsekakor je gneča. V malih krajih niso tako zelo zavzeti, da bi organizirali nekaj, namenjenega turistom (oziroma je turistov malo), zato pa morda kak star način popevanja bolj pride do izraza. Ženice bodo morda oblekle svoje stara oblačila. Vsaka hiša postane kuhinja.

 Mi bomo, natančneje napisano, prosti od tridesetega marca do četrtega aprila. Sanjuesan sem tukaj v Gvanšiju preživel že, mislim, šestkrat. Izkoristil bom priložnost in raje odšel drugam: že drugič v Mile v Junanu. Tam so vroči vrelci in tam bodo tamkajšnji predstavniki etničnih skupin Ji praznovali svoj praznik.